LOV S ČAKANJEM

Odgovori
NovakM
Pridružen: 17 Okt 2018, 19:10

LOV S ČAKANJEM

Odgovor Napisal/-a NovakM »

LOV S ČAKANJEM
Tehnika lova s čakanjem je nekako razdeljena v tri dele. Prva dva sta klasična tukaj gre za čakanje na dnu v plitvi in globoki vodi, tretja je pa čakanje v pol vode ali čakanje v modrem. Za vse tri tehnike velja, da so primerne za vse podvodne ribolovce. Plitko čakanje se izvaja na globinah do 10 metrov, globoko na globinah od 10 do 30 metrov ali še več. In tretje se izvaja na polovici globine, če je globina 30 metrov se ta tehnika uporablja na 15 metrov z lebdenjem na tej globini. V tem prispevku bom opisal prvi dve. Pri tej tehniki je izredno pomembna telesna in psihična pripravljenost, prepoznavanje terena ter poznavanje ribjih vrst. Izvaja se jo praktično na vseh terenih kjer je možnost vsaj manjšega zaklona. Lov s čakanjem v plitvem morju je način, ki se izvaja od same plitvine do desetih metrov globine. Najbolje ga je izvajati jeseni in do sredine pomladi. Sam ga skoraj vedno kombiniram s tehniko plitkega zalezovanja saj je lahko obtežitev lovca približno enaka Ko najdemo primerno lokacijo za lov s čakanjem, se potopimo do primernega skrivališča, se skrijemo in nepremični čakamo ribo. Premikanje na lokacji mora biti mirno in tiho, da ne splašimo ribe. Potopimo se tako, da izvlečemo cevko za dihanje iz ust in se neslišno potopimo, poiščemo primeren zaklon in tam nepremično čakamo, da se bo riba približala. Ker gre za ogromno ponovitev v enem dnevu je primerno spremljat čase potopa na dnu in čase prebite na površini pred pripravo naslednjega potopa. To bi naj bil dva kratnik časa prebitega na dnu. Če smo na dnu 1 minuto je priporočljivo počakati na površini vsaj 2 minuti in umirjeno dihati. To je še bolj pomembno pri tehniki čakanja na večjih globinah ki se izvaja od pomladi do jeseni. Ker več krat ne vidimo mesta kjer se bomo spustili na dno je pomembno dobro poznavanje trena sploh, če gre za globine nad 20 metrov. Za tehniko globinskega čakanja ni pomembna barva obleke lahko je mimetizirana ali temna a nikdar kričečih barv. Bolj pomembna je pravilna obtežitev. Navadno je takšna, da omogoča počasno padanje proti dnu od globine 10 metrov navzdol. Pri izvajanju te tehnike lovec zajame sapo odstrani dihalko iz ust in se diagonalno brez šumov in hrupa potopi na dno sebi primerne in varne globine, kjer predvideva da bi bilo možno srečanje s katero od rib, ki se gibljejo po globinah, zubatac, orada,šarag, gof... Če je teren na katerem lovimo prekrit s travo in kamenjem ga uporabimo sebi v prid kot zaklonišče oz. skrivališče saj se bomo tako lažje skrili pred radovednimi ribjimi očmi, katere vas bodo zaznale z zamudo in bo ta za njih usodna. Vsekakor je pri tej tehniki zelo pomembno, da smo na dnu popolnoma mirni. Izberemo si točko pogleda v smeri od kod pričakujemo ribo(morski tok, sonce...) in čakamo. Puško in glavo lahko le na lahko premikamo saj ribe zaznajo tudi najmanjše premike naših oči, puške in ostalih delov telesa in to velikokrat pridno izkoristijo za svoj takojšnji pobeg. Veliko krat se zgodi, da smo se preveč skrili in nas riba kljub svoji pozornosti ne zazna popolnoma. V takem primeru poizkusimo s tehniko klicanja ribe. To izvajamo z rahlimi gibi telesa ali glave gor in dol ali pa z spuščanjem zvokov iz goltanca(glg,glg). Če nas je v tem trenutku riba zaznala se ponovno čisto umirimo in počakamo, da se nam približa na siguren strel. Puška za globinsko čakanje je navadno čim daljša in opremljena z večimi gumami in obveznim mlinčkom s vsaj 50 metri vrvice. Ta nam bo omogočil, da po strelu varno priplavamo na površino ne da bi izgubili ribo. Ker so globine večje je priporočljiva izbira gladke obleke zaradi manjšega upora in daljših plavutk s čim večjo odzivnostjo in izkoristkom. Maska naj ima manjši volumen in velik zorni kot. Vrvica za ribe pa pri takšni vrsti ribolova sodi na označevalno bojo in nikakor za pas zaradi varnosti. Želim vam čimprejšen skok v morje pa ne pozabite »ni ribe, ki bi bila vredna vašega življena« zato po pameti v globinah!!
Odgovori