Ker očitno nekateri ne razumejo delovanje sonarjev, bom pojasnil bistvene razlike med navadnimi in Chirp sonarji.
Znano je, da se nižje frekvence do 200 kHz uporabljajo za identifikacijo rib, višje frekvence nad 200 kHz pa za pregled podlage in objektov v vodi.
Pri navadnih sonarjih oddajnik-sonda odda samo en impulz na določeni frekvenci recimo 200 kHz in tega ves čas ponavlja. Ta frekvenca je fiksna. Obstajajo tudi bolj napredne naprave, ki v zaporedju oddajo po več frekvenc vendar so te pasovno ločene npr. en impulz na 200 kHz in drugi na 455kHz. Sonar obe frekvenci obdela in rezultat je viden na ekranu.
Kljub temu da imajo več različnih frekvenc govorimo o
ozkopasovni tehnologiji. Te naprave niso natančne saj velikokrat pride do različnih motenj.
Kot sem omenil nižje frekvence do 200 kHz so namenjene predvsem za iskanje rib. Iz tega razloga je tudi zasnovana Chirp tehnologija.
Pri Chirp tehnologiji sonda oddaja veliko število daljših impulzov na širšem frekvenčnem pasu, ki je nekje od 25 do 210 kHz, odvisno od same naprave. Ker je frekvenčni pas po katerem naprava izmenično pošilja impulze precej širok, govorimo Chirp tehnologiji. Z drugo besedo jo lahko tudi poimenujemo
širokopasovna tehnologija.
Večina Chirp naprav ima frekvenčni spekter razdeljen na tri dele.
Low od 28 do 75 kHz, Medium od 85 do 135 kHz in High Chirp področje od 130 do 210 kHz.
V primeru da se odločimo za Medium Chirp, bo sonar oddal en impulz na 85 kHz, naslednjega na 86 kHz, nato 87 kHz pa vse tako do 135 kHz. To se pravi cca 50 impulzov različnih frekvenc, v relativno kratkem času. Nato pa se vse skupaj ponovi v zelo hitrem zaporedju. Ker naprava pošlje veliko število pulzov različnih frekvenc v zelo kratkem času, se energija oddajanja poveča tudi do 1000 krat, v primerjavi z navadnim sonarji. Zato je tudi ločljivost Chirp sonarjev do 5 krat bolj natančna, kot pri navadnih sonarjih. Prav tako lahko na napravah nastavimo tudi hitrost skeniranja.
Ne delujejo vse Chirp naprave enako. Se razlikujejo od znamke in modela. Podrobnosti naprave dobite pri proizvajalcu naprave.
Nekateri modeli, pa dopuščajo uporabniku, da sam določi frekvenčno področje na katerem bo sonar deloval.
Moram pa poudariti, da je nastavitev določenih frekvenc na ploterju možna samo če uporabljamo pravo Chirp sondo.
V večini sonde proizvaja tovarna Airmar. Za vsak model je navedena moč impulza izražena v W in frekvenčno območje na katerem sonda deluje. Sam uporabljam Medium Chirp sondo Airmar B150M, ki deluje na frekvenčnem območju od 95 kHz do 155 kHz. Za iskanje orad in zobatcev imam nastavljeno na Medium Chirp, za iskanje drobnih ribic oz. hrane za kalamare pa na 133 kHz.
Na sliki je posnetek ekrana Lowranca, ki je nastavljen na Medium Chirp. Tu natančno razberemo položaj vrvice in rib katere lovimo.
Ko bom šel na svoje plovilo, bom posnel sliko prikaza ekrana nastavljeno na poljubno frekvenco.